PREDSTAVITEV
V središču enot intenzivne terapije je medicinska sestra, kot predani in visoki strokovnjak. Zdravstvena nega v EIT je od svojih skromnih začetkov do vrhunskega tehnološkega in strokovnega razvoja prehodila zahtevno pot. Zahvaljujoč sodobni zdravstveni negi v enotah intenzivne terapije je na milijone življenj vsako leto rešenih.
Zdravstvena nega, kot integrirani del zdravstvenega sistema je znanstvena disciplina z razvejanim, intenzivnim in kompleksnim delovanjem. Izvajalci zdravstvene nege so visoko profesionalni, izobraženi in lojalni strokovnjaki.
Mednarodno združenje medicinskih sester (ICN) je v letu 1987 definiralo zdravstveno nego kot: »Zdravstvena nega kot integralni del sistema zdravstvenega varstva vključuje pospeševanje zdravja, preprečevanje bolezni, skrb za fizično in duševno bolne ter invalide vseh starosti v vseh zdravstvenih in družbenih okoljih. Znotraj tega širokega spektra zdravstvenega varstva so pojavi posebnega pomena za medicinsko sestro kot odgovor posameznika, družine ali skupine na aktualne ali potencialne zdravstvene probleme.«
Organizirane enote za intenzivno terapijo in zdravstveno nego v Sloveniji so sistematizirani glede na vrsto strokovne medicinske dejavnosti za bolnike vseh starosti. Organiziranost EIT je interdisciplinarna tako s strokovnim timom, kot s protokoli, ki obsegajo natančna navodila, predpise in standarde za učinkovito in kontinuiranovsakodnevno prakso.
VLOGA INTENZIVNIH ENOT
Zdravstveno stanje bolnikov v EIT je kritično in nepredvidljivo. Zato je zdravstvena nega v EIT z vsemi negovalno - diagnostični terapevtski postopki izjemno zahtevna, ki zahteva neprekinjeni nadzor in zdravljenje ter celoviti individualni pristop do vsakega bolnika. Cilji usmerjene intenzivne zdravstvene nege v EIT so preprečevanje poslabšanja in izboljšanje zdravstvenega stanja ter ohranjanje vitalnosti in funkcionalnosti celovitega organskega sistema bolnikov.
24 – urna zdravstvena nega bolnika je nujno neprekinjen proces usmerjen k bolnikovim potrebam za ohranitev zdravja in življenja pri katerem je medicinska sestra nosilec izvajanja dejavnosti. Za zagotavljanje kakovostne zdravstvene nege je potreben interdisciplinaren pristop z dovolj usposobljenega in izobraženega kadra.
EVOLUCIJA INTENZIVNE TERAPIJE SKOZI ZGODOVINO
Zgodovina intenzivne terapije sega v drugo polovico 20. stoletja s sočasnim razvojem različnih znanstvenih in strokovnih področij, ki so bila ključna za uveljavitev napredkov v zdravstvu in medicini.
Prva uspešna človeška traheotomija
Je bila izvedena v Italiji.
Florence Nightgale
V času Krimske vojne organizira intenzivno terapijo hudo ranjenih vojakov.
Železna pljuča
Prvič razvita in uporabljena železna pljuča v ZDA.
Prvi oddelek intenzivne terapije
Ustanovljen prvi oddelek intenzivne terapije na svetu na Danskem (Copenhagen).
(Bjørn Aage Ibsen – Danski anesteziolog, ustanovitelj)
Prvi monitoring
V enotah intenzivne terapije v ZDA se, kot rutinska praksa začne uporabljati monitoring.
Prvi oddelek intenzivne terapije v Sloveniji
Ustanovljen prvi oddelek intenzivne terapije v Sloveniji (Ljubljana) zaradi epidemije poliomielitisa v Jugoslaviji.
Ustanovljen prvi oddelek intenzivne terapije v Mariboru.
Prva koronarna enota ustanovljena v Ljubljani.
Ustanovljena sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v anesteziologiji in intenzivni terapiji.
Na Visoki šoli za zdravstvo v Ljubljani se je začel izvajati program specializacije za področje intenzivne zdravstvene nege in terapije ter anestezije.
Prva transplantacija pljučnega krila
Prva izvedena transplantacija pljučnega krila v Sloveniji (UKC Ljubljana).
ECMO v Sloveniji
Prvič uporabljen ECMO v Sloveniji (UKC Ljubljana).
Prva fakulteta za intenzivno terapijo.
V Londonu ustanovljena prva fakulteta za intenzivno terapijo.
Pandemija COVID-19
Pandemija COVID-19 močno zaznamuje področje intenzivne terapije – soočeni smo bili pomankanju postelj, improvizaciji, ustanovitvi novih centrov opremljenih s sodobno medicinsko opremo.
Florence Nightgale
V času Krimske vojne organizira intenzivno terapijo hudo ranjenih vojakov.
Prvi oddelek intenzivne terapije
Ustanovljen prvi oddelek intenzivne terapije na svetu na Danskem (Copenhagen).
(Bjørn Aage Ibsen – Danski anesteziolog, ustanovitelj)
Prvi oddelek intenzivne terapije v Sloveniji
Ustanovljen prvi oddelek intenzivne terapije v Sloveniji (Ljubljana) zaradi epidemije poliomielitisa v Jugoslaviji.
Prva koronarna enota ustanovljena v Ljubljani.
Na Visoki šoli za zdravstvo v Ljubljani se je začel izvajati program specializacije za področje intenzivne zdravstvene nege in terapije ter anestezije.
ECMO v Sloveniji
Prvič uporabljen ECMO v Sloveniji (UKC Ljubljana).
Pandemija COVID-19
Pandemija COVID-19 močno zaznamuje področje intenzivne terapije – soočeni smo bili pomankanju postelj, improvizaciji, ustanovitvi novih centrov opremljenih s sodobno medicinsko opremo.
KLJUČNI IZZIVI V ENOTAH INTENZIVE TERAPIJE
Oddelki intenzivne nege se danes pri zagotavljanju nege soočajo s številnimi pomembnimi izzivi, ki vplivajo na medicinske sestre, ki delajo na teh oddelkih.
Stopnja potreb pacientov, sprejetih na enote intenzivne nege, vztrajno narašča. Bolniki so pogosto bolj bolni, imajo več zapletenih zdravstvenih stanj, komorbidnosti in večjo verjetnost, da bodo potrebovali invazivne posege in vzdrževanje življenja. Obvladovanje zapletenih potreb teh kritično bolnih bolnikov obremenjuje vire enote intenzivne nege, kar zahteva visoko usposobljene zdravstvene delavce, specializirano opremo in stalno spremljanje.
Oddelki intenzivne nege se pogosto spopadajo s pomanjkanjem osebja, zlasti v regijah z velikim povpraševanjem pacientov ali omejenim številom kvalificiranih zdravstvenih delavcev na intenzivni negi. Okolje intenzivne nege zahteva večje razmerje med medicinsko sestro in pacientom, da se zagotovi varnost pacientov in optimalna oskrba. Nezadostno osebje lahko povzroči povečano delovno obremenitev, izgorelost med ponudniki zdravstvenih storitev in morebitne kompromise pri oskrbi bolnikov.
Oddelki za intenzivno nego potrebujejo vrsto virov, vključno z napredno medicinsko opremo, zdravili in zalogami, da zagotovijo najvišjo raven oskrbe. Vendar pa lahko omejena razpoložljivost ali dostop do teh virov predstavlja izziv. Vzdrževanje in posodabljanje opreme, zagotavljanje ustrezne oskrbe z zdravili in obvladovanje stroškov, povezanih s specializirano oskrbo, so lahko zahtevni za oddelke intenzivne nege, zlasti v zdravstvenih ustanovah z omejenimi sredstvi.
Delo na oddelku za intenzivno nego lahko vpliva na čustveno in psihološko dobro počutje zdravstvenih delavcev. Pričevanje kritični bolezni, visoki stopnji umrljivosti in skrb za bolnike in družine v travmatičnih in mučnih situacijah lahko povzročijo utrujenost zaradi sočutja, moralno stisko in izgorelost. Čustvene zahteve intenzivne nege zahtevajo podporne sisteme in vire za obravnavo potreb po duševnem zdravju izvajalcev zdravstvenih storitev, ki tam delajo.
KORAK S ČASOM
PRIHODNOST IN RAZVOJ
Rešitev teh izzivov zahteva večplasten pristop, vključno s povečanimi naložbami v vire intenzivne nege, izboljšanim razmerjem kadrov, izboljšano komunikacijo in sodelovanjem ter zagotavljanjem podpornih sistemov za čustveno dobro počutje izvajalcev zdravstvenih storitev.
Poleg tega lahko stalne raziskave in napredek v medicini intenzivne nege, skupaj s stalnimi priložnostmi za izobraževanje in usposabljanje, prispevajo k premagovanju teh izzivov in izboljšanju rezultatov bolnikov na oddelkih za intenzivno nego.
